Špranj'ca

Razpoka v času

Knjige in trenutki

30.10.2016

Na poti, ki jo trenutno hodim, imam veliko spremljevalcev. In nikakor takih, kot to zveni na prvi pogled. Spremljevalci so preprosto trenutki, ko se zavem, da gre vse v pravo smer, četudi bi kdaj najraje tulila od jeze ali jokala od žalosti. Trenutek zmagoslavja, ko zaključimo fantastičen projekt v službi, trenutek, ko mi Junior reče, da me je fajn imeti za mamo, trenutek, ko me objame prijateljica, ko si nabijem par odličnih komadov, ko stojim do gležnjev v mrzlem morju ali … ko v roke vzamem knjigo.

Zanemarjala sem jo, mojo željo po vpijanju besed, stiskanih na liste papirja. Zdaj jih ponovno požiram Ne morem se navaditi na Kindle, čeprav je praktično, ne gre. Ko mi pogled drsi po vrsticah in med prsti čutim tisto prasketanje papirja, se zavlečem v svoj svet. Šalica kave. S pikami, jasno. In svet se ustavi.

Samo svoje dihanje slišim in glasove okoli sebe, ko me zgodba potegne vase, da sem kot nem opazovalec v dogajanju. Kot roža ob poti, kjer hodijo junaki.

Uživam. In četudi knjiga ni perfektna, je tak trenutek. Popoln.

Še eden tak se mi poraja v srcu, bil je več kot popoln, ko sem se prvič potopila pod gladino morja z vso tisto opremo, ki jo pač moraš imeti ob tistem, čisto pravem potapljanju. Trenutek popolnosti, miru, ko slišiš le svoje dihanje in se obenem zavedaš do potankosti vsega okoli sebe. Trenutek, ki ga želim še in še ponoviti …

Tudi s knjigami je tako. Potopim se vanje in želim, da se na gladino ne vrnem prehitro.

  • Share/Bookmark
 

Avtor Siničica, zapisano 30.10.2016 ob 15:45 pod Babje zadeve, Knjižna polica. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Knjige in trenutki”
Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Večja pisava Manjša pisava
  • Strani

  • Nazadnje počvekano

  • Arhiv