Špranj'ca

Razpoka v času

Malenkosti

15.12.2012

December je že na polovici. Čas mineva tako hitro, da mu sploh ne sledim. Teden za tednom, ure, minute. Včasih bi zavpila, naj se ustavi, ker komaj lovim sapo. Potem pa mi je spet lepo, saj novi dnevi prinašajo nove izzive, ideje, dogodivščine.

Ugotavljam, da mi ogromno pomenijo malenkosti.

Recimo, dan dopusta, ki sem ga nedavno preživela z mamo. Zdaj namreč že dolgo nisva bili takole, “samo midve”, sicer sva “najine” dneve uprizarjali nekajkrat na leto. Šli sva pogledat gradove Slovenije. Ali pa odkrivali kotičke kakšnega mesta, se odpravili na lov za najpopolnejši par čevljev, iskali najlepše blago za mojo maturantsko obleko … To pot sva zavili do Ikee v Gradcu in nadaljevali do “najinih” v Murski Soboti. Nasmejali sva se, pričakujoč kakšne zanimive zgode, ki so naju vedno spremljale, ko sva se sami odpravili na potepanje. Morda sva se izgubili v nekem neznanem mestu. Ali spregledali uvoz na avtocesto in se domov odpravili po stranskih poteh ter se strinjali, da sva odkrili prav krasne kraje, ki jih sicer ne bi. To pot je bilo (k sreči) vse mirno :) , zato pa sva premlevali minulo leto, ki je res spremenilo marsikaj v mojem življenju. Zvečer sem dobila sms: “Tole morava pogosteje početi.” Se strinjam, hvala, mami, za lep dan.

Domov sva privlekli veliko zavijalnega papirja, rdečega z belimi črtami, ki bo letos krasil malenkosti, ki jih bomo postavili pod okrašeno drevesce. Malenkosti bodo zato, ker si kaj velikega to leto dejansko ne moremo privoščiti, pa tudi zato, ker je vsem popolnoma jasno, da je najpomembnejši predvsem čas, ki si ga lahko posvetimo. Ki nikakor ni malenkost. To se seveda učimo z leti. Ko smo mladi, nas navdušijo velike stvari, bleščeči paketi, pisane lučke. Ko zorimo (ne bom rekla, staramo :) ), postajajo pomembne tiste reči, ki jih denar ne more kupiti. Malenkosti, ki se nam poprej zdijo nekaj povsem samoumevnega, nato pa nam postane jasno, da to nikakor niso. Dragocenosti kot so pozornost, objem, nasmeh, prijaznost, doma spečeno pecivo (ki je morda malce manj fensi kot tisto iz slaščičarne), igra enke v sredo zvečer, očiščena zamrznjena šipa zjutraj, košček čokolade ob “slabih” dneh … Najboljša darila.

Ko je bil Junior še majhen, sem mu prebrala slikanico Medvedja skrivnost. O medvedkih, ki so na dan pred božičem odnesli vsa darila in jih nadomestili s sporočili ljubezni, pogrešanjem, osamljenostjo. Ljudje so se naslednje jutro zbudili in namesto bleščečih paketov prebirali ta sporočila … in kaj so naredili? Poslušajte: Medvedja skrivnost

Zgodbe nikoli nisem pozabila. Jo boste vi? In koga boste objeli, polepšali dan, večer, leto, življenje?

Malenkosti so tiste, ki nas dvignejo nad sivino. Oprijemki, ki nam dajejo smisel …

To je moje pismo Božičku.

  • Share/Bookmark
 

Avtor Siničica, zapisano 15.12.2012 ob 19:08 pod Babje zadeve, Knjižna polica, Pišem božičku, Srčna stvar. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

3 odgovorov na “Malenkosti”
  1. lordwales - 15.12.2012 ob 19:34

    Mogoče veš tega južno od Kolpe:

    Život čine male stvari

  2. M - 16.12.2012 ob 16:46

    In koga boste objeli, polepšali dan, večer, leto, življenje?

    Za začetek tebe. OBJEEEEEEM!

  3. Petra - 16.12.2012 ob 22:56

    Sicer tele pripovedke ne poznam, sem se pa ob uvodni špici spomnila na čas, ko sem poslušala tele pravljice za lahko noč. :)

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Večja pisava Manjša pisava
  • Strani

  • Nazadnje počvekano

  • Arhiv