Multi – jaz
Moja služba je zelo zanimiva, moram priznati. In nikoli, nikoli ni dolgčas. Je bolj ali manj naporno, je bolj ali manj izziv, vedno pa moram – v še tako težkem dnevu – priznati, da to delo, delo piarovke, rada opravljam.
Rada pripravljam besedila, odgovore, rada brskam za pravimi podatki, iščem povezave, sem del ekipe ali sama zase, kakor je pač potrebno, se pogovarjam po telefonu, e-pošti, mobilcu, po socialnih omrežjih, skačem po forumih, blogih, spletnih straneh … sprejemam goste, se pogovarjam z njimi o tem, onem, tretjem, v slovenščini, jasno, angleščini, srbščini (hm, makedonsko se bo treba naučiti!), hodim na sestanke, popravljam spletne strani, pripravljam tiskan mesečnik, urejam spletni tednik … juhu! Ne, res, najsi bo še tako “obšlesano” brati, tole moje delo me veseli.
In potem pridejo tudi mali sladki trenutki – potovanje v tuje kraje, da bi (oziroma smo) naredili brošuro o vseh podjetjih, ki so v naši poslovni skupini, pa obiski stanovskih kolegov iz hčerinskih družb iz tujine pri nas in neformalna srečanja z njimi, spoznavanje novih obrazov in novih izzivov, ki me gradijo in bogatijo.
Nekoč mi je nekdo rekel, človeka (žensko) mora izpolnjevati družina ali kaj podobnega, ker kariera in punce pač ne paše skupaj. “Ko boš v vlogi matere, boš že še razumela.” Zabrusila sem mu, da potrebujem vse svoje vloge, da sem to jaz. In tako še vedno mislim.
Rada imam družino, mojega Juniorja, Prisrčnega, svojo peščico prijateljic in prijateljev, ki jih – ja, priznam – vidim premalokrat, pa tudi svoji dve pesjanki, nenazadnje gnezdo, ki mu pravimo Špranj’ca, rada imam karate in odbojko in vse, ki tu pašejo zraven, ampak zdajle, trenutno, ko se izteka delovni dan in me noge že malce bolijo od kilometrov in stopnic pretečenih v visokih petah (sestanki, obiski, žlobudranje v treh jezikih), sem resda utrujena, a tudi zadovoljna. Ker me preveva misel, da sem sicer mati, žena, sestra, hčerka, prijateljica, a tudi in samo JAZ. Trmasta. Samosvoja.
Brez slednje, morda za koga celo nepomembne dimenzije, nobena od drugih ne more obstati. Same zase so samo tisoči kot hip kratki odlomki, ki ne povedo veliko. In dajo zelo malo. Samo “multi – jaz”, z vsemi odlomki na kupu, lahko vrti in prikazuje pravi filmček mojega življenja.
Samo multi-jaz lahko iskreno ljubi. Delo. Izzive. Gibanje. Raziskovanje. Ljudi. Svet.
(z Majo)
