Moji sestrici na koledarju že piše 1. 1. 2008. Šla je namreč tja dol in še 12 ur naprej 
Draga sister, rada te imam in v novem letu želim predvsem veliko ljubezni, takšne, kot si je sama želiš.
Tvoja T.
Sestrica piše po SMS:
“Sredi Gondor-like pokrajine, brez luči, pod južnim križem in milijardo drugih zvezd je že 2008. Na domače ognjišče pošiljam prgišče zvezd. Lupčke. M.”
Če vanjo ne vtaknejo gore čebule, jo obožujem. (Saj imam čebulo tud rada, ampak v službi pa ne gre po čebuli spuščat vonjave, anede?)
Veliko zelenjave (zelje, solata, paradižnik) in piščančji mesek. Testa pa je za vzorec – zgleda ko povaljana hostija (in okus ima tudi tak :)
Nisem zapisala voščila sem gor, ker sem bila lena. Eh, kaj čmo. Pa saj veste, da vam želim trenutke, ki si jih boste zapomnili, a je to treba še pisat?
V naši Špranjci je bilo zadnje dni vse zelo dišeče. Kuhano vino in medenjaki. Madona, zveni kot pesmica. Božiček je bil pošten in je prinesel vsakemu nekaj, Juniorju nov povšter in hot wheels garažo, dadiju tak ornk nov pipec, ki nima 365 funkcij, ampak samo eno, osnovno – da dobr reže; meni pa je namenil novo pižamo in kopalni plašč (stari je bil že sramotno star in ocufan).
Ker je pri nas čista zimska idila, je v kaminu nenehno gorelo. Bilo je torej toplo in dišeče – vse, kar s predstavljam pod nazivom božič
Pogrešam sestrico. Šla je tja dol, kjer štejejo čas 12 ur pred nami. In je ne bo še kak mesec. A sem že povedala, da jo pogrešam? Ob takih praznikih sem preprosto mahnjena na to, da smo vsi na kupu. Junior, dadi, jaz, moji, njegovi … bog daj večji kup 
to mi je pravzaprav najpomembneje. Vse ostalo – darila & Co – je postranskega pomena. Jih ne kupujem v zadnjem hipu in ne z neobvladljivo željo sprazniti denarnico do konca. Se jih veselim, a mi ne pomenijo božiča. To mi pomeni dišeča pečena piška, sveže pečeni piškoti, čaj, cimet, vanilija … ko magdalence. Slast, ki napolni duha.
PS: Po spletu okoliščin sem dobila nov cd Vlada Kreslina. Mmmm, odlično.
