Špranj’ca

Juniorju je bila všeč. Pa sva jo pofotkala. Na Kotnikovi v Ljubljani, avtor neznan. Potrošniška ovčka torej. A ni ljubka?

No, ni je bilo. Junior je sicer svojo kato naredil brez napak, a s premalo borbenega duha. Ta drugi se je dvakrat zmotil (ahem, pomaga, če znaš tudi sam malo karateja :), ampak je bil ko mali jazbečar, divji, poln energije. In tako nismo šli v finale, bilo je 2:1.

Mednarodni Ljubljana Open je bilo kar dobro organizirano, za moje pojme so le predogo mencali, da so prišli do kat in so bili otročiči po 2 urah čakanja malce naveličani in neogreti. Udeleženci pa so bili iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Italije, Avstrije, Nemčije, ne boste verjeli celo Irana Njihove tekmovalke so imele prirejene kimone z nekakšno belo ruto všito za vratom.

Junior je poraz prenesel z eno solzo na lico, a sicer pogumno. Kar je zmaga. Kot je povedal, je bil (citiram) - presran. Konkurenca pri tej starosti (8) ni tako blazno močna, je pa številčna. In zato je zame zmagovalec.

Naslednji teden ima klubsko tekmo. In pravi, da bo zmagal. … saj že veste, a ne? Zmaga je …

… državno karate tekmo. Prepričan je v zmago. Moja materinska duša jasno navija za to. Če ne, bo pa lekcija iz “ne moreš biti zmeraj najboljši in zmagat”, kar pa tudi ni slabo.

Sosed piše o brazgotinah, v tem primeru pa se mi zdi, da so nujne. Jutri ali kdajkoli kasneje - življenje je namreč takšno in pika. Ne moraš vedno zmagovati. Lahko daš samo vse od sebe. Kar je po mojem več kot zmaga.

“Jutri bom prvi, mami,” pravi, ” da boš ponosna name.”

“Srček, ponosna sem nate, ker boš nastopil. Za kaj takega je potrebno veliko poguma in sem zeeeelo ponosna nate,” pravim.

“Ja, ampak če bom zmagal, boš še bolj.”

“Zame si že zmagovalec, veš,” pravim.

“Ja, no, ampak ti ne daješ medalj, samo poljubčke.”

tišina

“Mami … tvoji poljubčki so mi bolj všeč od medalj. Ampak bom vseeno zmagal.”

Ah, ja … Jaz bom vsekakor navijala. Na glas. Zelo na glas

Res sem poskusila tole zapisati prej, pa mi ni uspelo
V torek sem vstala ob 7.00 uri, ko je mesto še spalo. Tukaj spijo do osmih, pol devetih. Šola se začne ob devetih, trgovine začnejo delati ob desetih. A sem se šla vseeno potepat po mestu. Čeprav si morda mislite, da ni čisto nič posebnega, mi je všeč.
V isti sapi povedo 3 besede v angleščini in 4 v španščini – kdo bi jih razumel? In pravijo, da se je zadnje dni majčkeno ohladilo. Je samo 18, 19 stopinj čez dan. Ko sem srečevala ljudi na ulici, so bili zaviti jakne in šale, jaz pa sem slekla suknjič, ker me je bilo tako vroče Je pa bilo oblačno, zato so fotke majčkeno bolj sive.

Stari del mesta je pravzaprav ena glavna ulica, večinoma zaprta za promet, na njej pa trgovinice, nanizane kot kroglice na ogrlici. Kar nekaj pravih angleških pubov imajo, ki se hvalijo z izvirnimi okusi Anglije, pravimi pitami in domačim pivom.

Na sliki: Pri jeznem redovniku. Imajo dobro pivo.  Ampak Laško je še vedno zakon

Na Skali so ostanki utrdbe britanske vojske, mesto je polno zidov, tunelov in podobnih ostankov svoje vojaške zgodovine.
Sem našla tudi mandarine na drevesu (slika levo), pa topove, ki jih bojda loščijo vsako jutro (zgoraj), in pokopališče, posvečeno padlim v boju za Gibraltar. Kdo je admiral Nelson menda veste …

Za ogled mesta sem imela samo 2 uri, ker smo potem postavljali vse potrebno za sprejem, ki je bil v torek zvečer. Mislim, če bi mi tisti menedžer hotela še ene 2krat rekel “honey”, bi znorela. Sicer pa gre tukaj vse tako počasi, z levo roko … Ampak vse naredijo, tako da je izgubljanje slovenskih živcev čisto nepotrebna reč. Sem ugotovila, ko je bila zadeva končana, jasno.
Po sprejemu so nas kolegi peljali v Casa Pepe na malo simpatičnega druženja in dobre hrane (shrimps na 100 in 1 način, skoraj kot v Forest Gumpu), najbolj pogumni pa smo šli še v kazino. Začela z 2 funtoma in končala pri 32. Ni slabo za začetnico v Black Jacku.
Sredo sem preživela bolj ali manj na avtomatskem pilotu, itak smo se celo popoldne furali z avioni.

Na Skalo nisem prišla, opic nisem videla. No, morda pa bo še kak “naslednjič”?

Aja, pa Maddie je tudi tukaj pustila pečat, vsepovsod njene slike, pa maše za njeno rešitev itd.