Špranj'ca

Razpoka v času

Knjige in trenutki

30.10.2016 ob 15:45

Na poti, ki jo trenutno hodim, imam veliko spremljevalcev. In nikakor takih, kot to zveni na prvi pogled. Spremljevalci so preprosto trenutki, ko se zavem, da gre vse v pravo smer, četudi bi kdaj najraje tulila od jeze ali jokala od žalosti. Trenutek zmagoslavja, ko zaključimo fantastičen projekt v službi, trenutek, ko mi Junior reče, da me je fajn imeti za mamo, trenutek, ko me objame prijateljica, ko si nabijem par odličnih komadov, ko stojim do gležnjev v mrzlem morju ali … ko v roke vzamem knjigo.

Zanemarjala sem jo, mojo željo po vpijanju besed, stiskanih na liste papirja. Zdaj jih ponovno požiram Ne morem se navaditi na Kindle, čeprav je praktično, ne gre. Ko mi pogled drsi po vrsticah in med prsti čutim tisto prasketanje papirja, se zavlečem v svoj svet. Šalica kave. S pikami, jasno. In svet se ustavi.

Samo svoje dihanje slišim in glasove okoli sebe, ko me zgodba potegne vase, da sem kot nem opazovalec v dogajanju. Kot roža ob poti, kjer hodijo junaki.

Uživam. In četudi knjiga ni perfektna, je tak trenutek. Popoln.

Še eden tak se mi poraja v srcu, bil je več kot popoln, ko sem se prvič potopila pod gladino morja z vso tisto opremo, ki jo pač moraš imeti ob tistem, čisto pravem potapljanju. Trenutek popolnosti, miru, ko slišiš le svoje dihanje in se obenem zavedaš do potankosti vsega okoli sebe. Trenutek, ki ga želim še in še ponoviti …

Tudi s knjigami je tako. Potopim se vanje in želim, da se na gladino ne vrnem prehitro.

  • Share/Bookmark

Avtor Siničica, zapisano pod Babje zadeve, Knjižna polica | Ni komentarjev

Minkanje, del 5 – kako Minka letos ni šla na počitnice

17.10.2016 ob 17:08

Eh, se že tako zgodi, da življenje obrača, potem pa jaz vse skupaj obrnem na glavo. Sva do poletja z M. na Minki še naredila kar nekaj (za kar sem hvaležna in vedno bom) in načrtovala julijski odriv, ko sem spoznala, da je iskrenost edina možna varianta mojega življenja. Kakorkoli, Minka ostaja v mojem solo skrbništvu.

Kako je s skoraj 30-letnico zdaj?

Kuhinjce ni. Kjer je bil otroški pograd, sem naplanirala predalnik. Kupljen na bolhi za 50 EUR, masiven les, ki se ga enostavno pobarva. Pretvarjal se bo, da je kuhinjska niša.

1, 2,3 :

Barvanje

ExM (sori, moram) je naredil še posteljo, moram priznati, da si je dobro izmislil, kako bi vse skupaj izgledalo. Postelja je obenem tudi skladiščni prostor in se s širine 80 cm raztegne na 120 cm. A je zame že 80 čisto dovolj.

Takole je noter zdaj:

Barvna shema je tudi izbrana. Blago bo modro z malo zelene, da mi zelena, čeprav jo imam rada, ne presede prehitro.

Modra bo za blazine za na klop (posteljo), solzice zgoraj bodo zavese, spodaj povštrčki.

A to bo naslednje leto. Letos bo počivala ob hiški Špranjci in se obljubim k njej vrnem, ko se dnevi otoplijo. Opremiti jo moram do konca in pobarvati še zunaj. Išče se odličen ličar, prosim, prosim :)

Da ji ne bo dolgčas, sem ji na steno dodala prijateljico. S pikastim krilcem :) <3

Naslednje leto pa naprej, malo se še moram naučiti, kako delati s tem malim čudežem in nato – grem na morje. Saj veste …

  • Share/Bookmark

Avtor Siničica, zapisano pod Fotka je 1000 besed, Minkina prenova, Srčna stvar | 1 komentar

Minkina prenova, 4. del: Podn ;)

11.10.2015 ob 16:26

Dnevi se mi izmikajo. Krajši so in tako loviva z M. minute za delo na Minki ob vikendih. Ko seveda ne delava na vrtu. Ali pa M. ne dela na kakem tujem vrtu :) Je že tako, da je sezona in s tem kar veliko obveznosti. Malo reklame vseeno ne škodi – rabi kdo morda vrtnarja? Tukaj je na voljo: http://urejanjevrta.si za vse mogoče ideje, rešitve, visoke grede, obrezovanje, urejanje … vedno znova mi vzame dih, kaj vse njegove pridne roke ustvarijo.

Tudi v Minki bo še veliko ustvarjanja. Pogruntati bo treba najlažji način za postavitev raztegljive sedežne, za še kakšno dodatno skrinjo za shranjevanje, postaviti bo treba kuhinjsko nišo … Že zadnjič sem napisala, da si želim v Minki čim več recikliranih reči. Tako je šel mejl na centre ponovne uporabe, če imajo morda kakšen kos kuhinjskega pohištva na zalogi. Pa da vidimo.
Oni dan sta se M. in njegov najstnik lotila najnovejšega podviga v Minki – položila sta “podn”, talno oblogo ali kakorkoli že … po turneji po 8 trgovinah s talnimi oblogami in obupovanju, kje bom dobila, kar sem si fiksno zabila v glavo. … sem jo končno našla v Obiju: črno bel pvc pod. Tak iz ameriških lokalov v 50tih in 60tih. In če sem za hip imela pomislek, kako bo to zgledalo, sem se po 5 minutah samo še noro navduševala. Mah, cvilila sem ko malo dete – kako to noro fajn zgleda! Se strinjate?

Polaganje poda

A ni hudo? :)

Vse bolj razmišljam, kako nujno sem rabila en tak projekt. Nekaj vizualnega, fizičnega… moja služba je top, tudi kako nagrado smo že pobrali s svojim delom, pa vendar je večino časa neoprijemljiva, se ne vidi in ne čuti kar tako … oziroma se vidi in čuti, ko delo ni opravljeno, kot je treba. Če pa je vse ok, pa … tega načeloma kar tako ne opaziš. In delamo seveda dobro, po svojih najboljših močeh. A odnosi z javnostmi so delo na dolgi rok, maraton.
Zato mi je Minka odlična protiutež. Kar naredim, je vidno takoj, nemudoma. Poteza s čopičem. Postavitev omarice. Predelava vrat … vse se vidi takoj in mi nudi možnost veselja, da sem nekaj resnično naredila, dokončala, zaključila … ah! Blebetam. Dost za danes. Grem peglat.

  • Share/Bookmark

Avtor Siničica, zapisano pod Minkina prenova, Tja-ra-ta-dam | 2 komentarjev

Minkina prenova, 3. del: Barve, čopiči, ideje

20.09.2015 ob 22:22

Medtem ko se M. ubada s čisto tehničnimi zadregami in rešitvami, sem jaz v barvah. Blažena. Čisto blažena.

Po preigravanju različnih barvnih shem, ure dolgem pregledovanju Pinteresta, zbiranju inspiracij, vzorcev, tkanin, se je izkristaliziralo, da bova Minko preuredila v vintage/razigrano/ljubkem stilu. Itak. Če je že na zunaj taka pupika, bo pa še noter … bistvo je očem skrito in ko bom odprla vrata, želim, da mi vzame sapo ;)

Stene in strop – bela

Omarice – bela

In da ne bo dolgočasno – divje jabolčno zelena. Na 1 steni in dveh vratcih od omaric.

In tla … ni je bolj vintage, retro, kot je črno bel karo. Tak American Dinner stil. Najti tako talno oblogo je bila sicer prav posebna odisejada … ampak o tem kdaj drugič.

In sem vzela čopiče in valjarčke v roke. Prva roka, druga, tretja … in boleča … roka, namreč. Za tako majhno prikolico je bilo to presneto veliko površin za pobarvat.

Ampak je zen. Čisti zen. V glavi vse postaja bolj mirno, jasno, odlična meditacija, moram reči. Uravnoteženje s siceršnjimi službenimi izzivi.

In potem po dnevih in vikendih se izrišejo Minkini novi obrisi …

  • Share/Bookmark

Avtor Siničica, zapisano pod Minkina prenova, Tja-ra-ta-dam | 1 komentar

Starejši zapisi »
Večja pisava Manjša pisava
  • Strani

  • Nazadnje počvekano

  • Arhiv